[Intervju] Matic Pavlič: Nogomet je moja pot

Kakšni so tvoji nogometni začetki?

Žogo sem brcal že od malih nog, v klub pa so me prvič vpisali, ko sem bil star 5 let. Moj prvi klub je bil Inter Alfa, nadaljeval sem v Olimpiji, natu v Bravu in na koncu pri Interblocku.

Kako najraje preživljaš svoj prosti čas?

Moj prosti čas je povezan z različnimi športnimi aktivnostmi. Veliko treniram nogomet in s prijatelji zelo rad igram tudi košarko. Ljudje me zaradi moje višine velikokrat vprašajo, če igram košarko. Šele v zadnjih letih sem tako zrastel. Vedno sem si želel biti visok, čeprav se zdaj včasih tudi kam udarim. (smeh) Košarko igram le ljubiteljsko, jaz sem bolj za nogomet.

Zakaj si se odločil za nogomet?

Že oče in stric sta bila nogometaša, zato sem že od majhnega igral nogomet. Noben drug šport me ni tako pritegnil. V nogometu uživam. Nogomet je moja pot.

Te tvoja višina pri igranju nogometa kaj ovira?

So slabosti, ampak so tudi prednosti. Vesel sem, da sem dovolj hiter. Izboljšanje hitrosti in pridobivanje telesne mase sta glavna namena mojih treningov. Veliko mi pomagajo dolge roke, da se lahko zagradim in noge, s katerimi lažje komu vzamem žogo. (smeh)

Kako si se počutil v Interblocku?

V Interblocku sem pod vodstvom trenerja Darina Vitanca igral v mladinski selekciji na poziciji zadnjega veznega. Sem bolj v obrambi, čeprav sem igral tudi že v napadu. Zdaj, ko že dolgo časa igram v obrambi, me spet malo vleče v napad, saj je občutek zadetka ali asistence edinstven. Mislim, da se znajdem na obeh položajih, odvisno kaj ekipa potrebuje. V zimski sezoni sem okreval po poškodbi, zato sem bil bolj aktiven v spomladanskem delu tekmovanja. Trenerji in soigralci so bili zelo prijazni. V klubu sem se naučil veliko koristnega, kar mi bo pomagalo tudi v prihodnosti.

Kam odhajaš na študij in kako ga boš usklajeval z nogometom?

Avgusta se odpravljam v Evansville, to je čisto na robu zvezdne države Indiana. Mesto je majhno, obkroženo z naravo in še posebej v zadnjih letih se tam veliko gradi, zato se mesto hitro razvija. Igral bom v NCAA Division Men’s Soccer. Izobraževanje in šport bom skušal usklajevati na isti način, kot sem to počel v Sloveniji. Fakulteta v katero sem se vpisal ponuja možnost prilagoditve študija in športnih dejavnosti, zato mislim, da s tem ne bo težav.

Zakaj si se odločil prav za študij v Ameriki?

Ne vem, v bistvu bi bil lahko tudi v Evropi, samo sem se odločil kar za Ameriko, saj sem iz fakultete v Evansvillu dobil dobro ponudbo. Všeč mi je bil njihov odnos, športni program, ki je dobro usklajen s študijem in mestece v katerem bom živel. Že sestrična je bila v Ameriki in zdaj tudi sestra, ki živi tam. Obe imata s tamkajšnjim življenjem dobre izkušnje, kar je še dodatno vplivalo na mojo odločitev.

Če si se odločil za študij v Ameriki z angleščino verjetno nimaš težav.

Ja, to mi je pa kot slovenščina. Vedno sem povezan z angleščino, berem angleške knjige, od majhnega sem gledal angleške stvari in bral kakšne stripe. To mi ni problem. Tam se bom pa še več naučil. Lažje je, če vsak dan govoriš. Trenutno samo poslušam in berem. Tam bom vsak dan govoril in mi bo potem verjetno že kot slovenščina.

Kako je prišlo do ponudbe iz Amerike?

Priložnosti za študij in igranje nogometa v tujini sem si zelo želel. Videoposnetke svojih treningov in tekem sem pogosto pošiljal različnim fakultetam. Potem sem dobil odziv in se nato naprej dogovarjal s trenerjem, ki mi je dal ponudbo. Trener me je velikokrat poklical, mi svetoval pri okrevanju po poškodbi in treningih ter nenehno spremljal moje stanje. Stvari so se kar hitro odvijale in zdaj sem tu. Pomembno mi je le da sem zadovoljen in da sta starša, ki sta me vedno podpirala, ponosna name. Hvaležen sem za to priložnost in možnost odhoda v Ameriko, ki jo bom definitivno dobro izkoristil.

Kako se boš soočil s samostojnim življenjem v Ameriki?

Nikoli še nisem bil sam tako daleč, zato me zelo zanima kako bo. Prvi teden bosta z mano še starša, ki me bosta pospremila do fakultete, si ogledala mesto in privoščila kratek oddih. Za nekaj dni me bo obiskala tudi sestra, ki živi v New Yorku.

Te samostojno življenje v na drugi strani sveta kaj skrbi?

To me vsi sprašujejo, če me je kaj strah. V bistvu ne vem ali me bo potem ali me ne bo, zdaj me ne. Sploh ne razmišljam toliko o tem, zdaj hočem še izkoristiti čas, ki mi je ostal tu v Sloveniji. za druženje s prijatelji. Še vseeno lahko pridem nazaj, če mi ne bo všeč, samo verjamem, da bo dobro. Občutek imam, da je ta fakulteta prava zame. Tudi ljudje tam so zelo prijazni in pripravljeni pomagati, na primer trener in bodoči soigralci, s katerimi sem že govoril preko video klicev. Trener me je velikokrat poklical in mi dal nek občutek, da računa name. Mislim, da imam veliko srečo, da sem dobil to priložnost.

Verjetno boš pogrešal slovensko hrano.

Ja, tukaj mi je bilo zelo v redu. Mami je vedno skrbela, da sem imel ustrezno prehrano, drugače verjetno ne bi imel take telesne strukture, kot jo imam zdej. Ko sem prišel iz treninga je imela zame vedno pripravljen kakovosten obrok. Drugače pa mislim, da se bom že znašel.

Kakšni so tvoji cilji za prihodnost?

Cilj mi je, da bi profesionalno igral nogomet in da bi se s tem lahko tudi preživljal. Če se to ne bo izšlo, bom pa že našel kaj drugega.

Kdo je tvoj vzornik?

Košarkar Derrick Rose. 

Zakaj ravno on, kaj te je najbolj pritegnilo?

Gledal sem njegov dokumentarec, zato me je pritegnil on kot oseba. V življenju je prestal veliko preizkušenj in jih z močno voljo premagal. Z njim se lahko na nek način poistovetim, saj sem tudi sam imel slabe trenutke, predvsem v času po poškodbi. Derrick mi je vzor predvsem zato, ker je skromen in se je vedno trudil ter nikoli ni odnehal slediti svojim ciljem.

Kako se spopadaš s slabimi trenutki?

Tudi jaz sem v težkih časih le še bolj motiviran. Ko nisem bil v ospredju, sem se veliko naučil. Vem kako je, ko nisi najboljši, ko si v senci, ko ti ne gre, takrat tudi bolje spoznaš samega sebe. Vedno sem si govoril, da bo že prišel moj čas in zdaj počasi prihaja.

16. julij 2019, Avtor: Sara Klopčič

NK Interblock Maticu želi varno pot v Ameriko in veliko uspeha v prihodnosti.

Share: